Danes bi morala s sošolkami letet v London. Morala bi it na ogled eksibicije Alexandra McQueena, Savage Beauty, katere sem se zelo veselila.
No, to se žal ne bo zgodilo.

Prejšnji teden se je namreč začel z najmočnejšo bolečino, kar sem jih kadarkoli izkusila, pa še na poti v Ljubljano sem bila, z vlakom, kar je bilo res daleč od idealne situacije. Potrebni so bili štirje obiski pri zdravnikih, da sem prišla do pojasnila. Prvega sem imela v Ljubljani, kjer mi je zdravnica zagotovila, da imam trebušno virozo. Hvala bogu ji nisem ravno verjela, ampak sem raje spakirala nazaj v Krško, kjer sem obiskala svojo zdravnico, ki je moj primer vzela bolj resno.

Močne bolečine, ki so se zdele, kot da me kdo z vso močno drži za moje organe v spodnjem delu trebuha, in jih vleče navzven, so se nadaljevale še cel teden. Tablete sem jedla kot bombončke, da sem lahko vsaj ležala brez bolečin.
Prejšnji petek sem končno dobila pravo diagnozo, ki je bila, da je v meni zrastla 10-centimeterska ovarijska cista. Samo bog ve, koliko časa je že bila prisotna, saj do take velikosti ni zrasla kar čez noč, ker pa nikoli nimam problemov ali bolečin pri menstruaciji ali ovulaciji, je nisem odkrila vse dokler ni začela zaradi svoje velikosti pritiskati na ostale organe.

Predvčerajšnjim so me izpustili iz bolnice, da bom lahko do operacije v začetku tedna doma. Dejstvo, da sem se znašla v bolniškem okolju kot pacientka, se nekako tepe z naravo mojega življenskega stila. Jaz, ki se še prehladim ne pozimi. Nazadnje, ko sem prespala v bolnici, sem bila še novorojenček. Sedaj pa sem se prav tako znašla na ginekološko/porodniškem oddelku. Mislim, kakšna ironija.
Po pravici povedano me je strah vsega, kar me čaka naslednji teden, pa tudi študijskega dela, ki sem ga že in ga zaradi okrevanja še bom zamudila ... obenem pa sem nekako pomirjena, ker vem, da se to enostavno mora zgoditi in kakšne druge opcije niti nimam.

Ker se trudim ne-mislit na vse to, zadnje čase dosti rišem. Včeraj sem si naredila tudi ozadje za računalnik, z majskim koledarjem. In če sem že morala izkoristit blog, da izrazim svoje trenutne frustracije, se mi zdi prav, da ga prilepim sem:) Da ga shranite v polni velikosti, kliknite na povezavo spodaj.

>klik<