Zadnjič sem se domislila, da bi zopet začela s pisanjem. Po tem, ko sem lani z ogromno vnemo in željo po zmagi pisala za Cosmo maturo praktično vsak dan, sem potrebovala eno konkretno pavzo. Tako, celoletno. Je pa res, da zaradi faksa nisem niti imela časa.
In ker je ravno čas počitnic, naj začnem s tole mislijo - poletje je zame vedno bilo tako hecno obdobje. Ko imam na razpolago ves čas, ki ga hočem, se kar naenkrat pojavi velik pritisk, da čimbolj uživam, kar name ne deluje ravno najbolj prijetno. Mislim, vedno sem znala do konca izstisniti največ kar lahko iz drobnih trenutkov svobode med šolskim letom, ko besedna zveza ''prosti čas'' enostavno ni bila v mojem slovarju. Potem pa, ko kar plavam brezdelju in cel dan počnem ... no, nič - se počutim kar nekako ... izgubljeno.
Ampak paše pa, paše.
Čist isto se jst počutim. Med študijskimi obveznostmi, mi full pomeni, če si lahko vzamem urco, da si pogledam kak film alpa serijo. Med poletjem mam časa pa na pretek, pa to sploh nima nekega istega učinka.
OdgovoriIzbrišiImej se lepo in še naprej pridno piši! ;)
Petra,
http://vbistvubistvani.blogspot.com/