V zadnjih 12-ih mesecih se je moje življenje precej spremenilo. Nisem nameravala napisati objave o tem (čeprav bi mojemu blogu koristilo, da “obrišem prah” z njega), še manj pa biti dramatična ob zaključku letošnjega leta, ampak pred nekaj trenutki sem se šele dodobra zavedala kako se je moje življenje transformiralo. Poleg tega bi rada sama sebe malce razvedrila, ker me do konca praznikov čakajo tri seminarske naloge za dokončat, pa še pred menstruacijo sem. Ups.
Januarja sem že dodobra uživala v prostem letu, ki sem si ga vzela. Od lanskega septembra sva s Petro v skupnem (super duper) stanovanju, kamor sem med tednom velikokrat prihajala samo zato, da sem v miru risala, saj sem svoje prosto leto hotela nameniti prav temu. Najboljši del januarja pa je to, da je konec meseca moj rojstni dan! :)
Februarja sem našla mojo Patricia verižico, ki je bila vrsto let izgubljena in sem bila glede tega res vesela. Pa po enem letu prekinitve (zaradi bivšega faksa, ekhm) sem spet šla smučat z mojo družino, lepo je blo :)
Marca sem si zelo (še bolj kot ponavadi) želela imet kužka. Enkrat sem dejansko kar zakorakala v Mr. Pet in kupila nek tak bolj univerzalen povodec. Ker si z očijem še kar nisva bila na istem glede tega, sem samo upala, da mi vesolje spontano vrže psička v naročje (ker me oči tako ne bi mogel obtožiti naklepnega dejanja, če veste kaj mislim :D).
Kot po čudežu me en dan pokliče mami, da se na našem dvorišču potika mucika. Ne vem kako je do tega prišlo, ampak mačka se je odločila, da bo ostala pri nas. Tehnično gledano je ona posvojila nas in ne mi nje, kot da bi se odločila “ok, te ljudi si bom izbrala”. Tudi zelo hitro se je udomačila v našem domovanju - takoj si je zapomnila, skozi katero okno pride do moje sobe (na udobno posteljo) in skozi katero v kuhinjo (hrana, dooh).
Celoten splet dogodkov me je res presunil, saj sem se počutila, kot da bi mi bog rekel “lej, ne moreš imet kužka, lahko pa imaš mačka” (ker sem res, ampak reees na vsak način želela).
Mislim, da sva se res povezali, imava se grozno radi (tudi takrat ko ji grejo po njeni glavici same bedarije) in kadar me ni doma, jo neizmerno pogrešam. Res sem hvaležna, da je prišla k nam, odkar živi pri nas, sem veliko srečnejša oseba:)
Istega meseca sem začela tudi s prenovo sobe (o bog, kakšen kaos je to bil), čemur sem namenila tudi to objavo. Neverjetno, koliko več inspiracije in energije ti da sprememba prostora. Yass.
April je bil en tak lep, simpl mesec. Še sedaj se spomnem tistega lepega pomladanskega sonca, ko se je zdelo, kot da je vsa Ljubljana prilezla ven iz svojih kamric. Just lovely.
Maja smo s cimro odkrile zelo prijetno kavarno blizu najinega fleta, z družino smo kupili naš prvi čoln in pestovala sem majhne mačje mladičke.
Junija sem si omislila rožnat ombre in z lubijem sva imela 3 leta, yaay! Konec meseca so me čakali tudi sprejemni izpiti na NTF-ju.
Julija sva šla z Rokom v Bovec. Vedela sem, da moram v začetku meseca nekam stran, saj tako nisem premlevala o možnih rezultatih sprejemnih izpitov, pa še zelo osvežujoče (tako, dobesedno) je bilo iti poleti nekam na višjo nadmorsko višino.
V sredini meseca sva šli s spontano Petro na Krk, ko pa sem prispela domov, sem dobila pošto z rezultati sprejemega izpita - sprejeta sem bila na modno oblikovanje, yaay!
Avgusta je sledil popoln 10-dnevni odklop na morju.
September je bil kul, prišla sem do novega računalnika in se psihično pripravljala na ponoven vstop v šolski sistem, lol.
Here we go, oktober. Začela sem s študijem modnega oblikovanja na NTF-ju in prvič v življenju se mi predmetnik skorajda v celoti zares dopade. Najbrž uživam v študiju toliko bolj tudi zaradi tega, ker sem prej prenašala toliko neuporabnega sranja, ki so ga sabo potegnile moje izbire o nadaljnem šolanju. Kakorkoli že, zdaj sem na tem področj srečnejša kot kadarkoli poprej :)
Še ena velika prelomnica za našo družino je bila realizacija nakupa hiše, kar je bila naša želja že vrsto let. Po tem, ko smo končno našli tapravo, je sledil še kup papirologije (kot se v Sloveniji spodbi) in mučno čakanje, da se vsi ti papirji na naših uradih kam premaknejo. Čakali smo dobršen del poletja in september, da se je vse uredilo, zato smo bili toliko bolj navdušeni, ko smo prvič stopili noter kot lastniki. Hiša je ravno prav velika/mala, da smo naše ljubo stanovanje lahko obdržali zase, kar se je izteklo bolje, kot bi si lahko kdorkoli izmed nas sploh zamislil.
November. Veliko časa sem preživljala v Ljubljani, zaposlena s faksom. Mami je po dolgem času zamenjala avto and I'm loving it!!
December je bil zelo zaposlen in prav tako zelo lep. V Ljubljani so se prižgale lučke in začela se je sezona kuhančkov, smrekic in daril. Z bivšimi sošolkami smo se potepale tudi po Dunaju, kar je bila res lepa izkušnja, saj sem ga videla mnogo več kot takrat, ko sem ga obikala s šolo.
Letošnje leto sicer ni bilo ravno najbolj lahkotno, kljub vsemu pa sem vesela za vse kar se je zgodilo, saj mi je 2014 toliko doprineslo in mislim, da resnično živim precej drugače kot pred enim letom (navzven in navznoter), zato lahko rečem le hvala.
Komentarji
Objavite komentar